Imam anksiozno motnjo?
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se že napotili od doma, ko ste naenkrat mrzlično začeli razmišljati, če ste ugasnili likalnik, pečico ali izključili toaster? Trenutek za tem so vaši možgani že postali polni scenarijev. Pred očmi že lahko vidite ogenj, gorečo hišo, gasilce,… Srce začne biti močneje, dih se pospeši in v telesu lahko začutite stisko, tesnobo in težo. Ker ste v resnici že na poti, ob tem lahko spregledate rdečo luč, kolesarja, ki zavija ali pešca, ki želi čez prehod, in v zadnjem trenutku zavirate in ustavite avto.
Občasno se vsi lahko tako počutimo, saj je življenju kdaj tudi stresno. Vendar pa je prekomerna in dlje časa trajajoča zaskrbljenost in stiska, ki jo posameznik težko nadzira in katera vpliva na vsakodnevno funkcioniranje, lahko znak generalizirane anksiozne motnje.
Simptomi anksiozne motnje
Tesnoba, skrb, strah, panika, stiska – vsi ti občutki, katerim se lahko pridružijo še telesni simptomi, lahko spremljajo anksiozno motnjo. Znaki Generalizirane anksiozne motnje se lahko razlikujejo. Prav tako ni nujno, da ima oseba vse naštete simptome.
- Vztrajna zaskrbljenost ali tesnoba na številnih področjih, ki je nesorazmerno velika v primerjavi z realnim vplivom na omenjena področja.
- Pretirano razmišljanje o načrtih in rešitvah za vse možne najslabše scenarije
- Dojemanje situacij in dogodkov kot ogrožajočih, tudi če realno niso.
- Težave pri obvladovanju negotovosti
- Neodločnost in strah pred napačno odločitvijo
- Nezmožnost odložiti ali opustiti skrbi
- Nezmožnost sprostitve, občutek nemira, napetosti ali »biti na robu«.
- Težave s koncentracijo ali občutek »prazne glave«
Telesni znaki anksiozne motnje
Telesni znaki tesnobe se med drugim lahko kažejo tudi kot:
- utrujenost
- težave s spanjem
- napetost ali bolečine v mišicah
- drgetanje, občutek trzanja
- živčnost ali hitro vznemirjenje
- potenje
- slabost, driska ali sindrom razdražljivega črevesja
- razdražljivost
Včasih se lahko počutimo tesnobne brez nekega konkretnega vzroka. Lahko npr. čutimo intenzivno zaskrbljenost za naše bližnje, za svoje zdravje, ali pa imamo preprosto občutek, da se bo na splošno zgodilo nekaj hudega. Zaskrbljenost lahko niha iz enega področja na drugo, ter se s časom in starostjo lahko spreminja.
Vsi ti občutki – tesnoba, skrb, telesni znaki – povzročajo hudo stisko na družbenem in delovnem, pa tudi na drugih področjih. Več o generalizirani anksiozni motnji si lahko preberete tukaj.
Kdaj obiskati strokovnjaka?
Nekaj tesnobe v življenju je seveda normalne, vendar pa je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč, če:
- se vam zdi, da ste preveč zaskrbljeni in da to moti vaše delo, odnose ali druge dele vašega življenja
- se počutite depresivno ali razdražljivo, imate težave z uživanjem alkohola ali drog, ali pa imate poleg tesnobe še druge težave z duševnim zdravjem
- imate samomorilne misli ali vedenja — takoj poiščite nujno pomoč
Vaše počutje se samo od sebe verjetno ne bo kar tako izboljšalo. Ravno obratno, sčasoma se lahko celo poslabša. Če je le možno, poiščite strokovno pomoč preden anksioznost preide v močnejšo obliko, saj jo bo tako lažje zdraviti.
V veliko pomoč je lahko tudi psihoterapija, kjer oseba s psihoterapevtom lahko varno raziskuje svoje vzorce, svoja čustvovanja in vzroke za njih, ter postopoma doseže spremembe, ki vodijo v nove in bolj funkcionalne življenjske navade. Več o tem, kaj s psihoterapijo lahko pridobite, si preberite tukaj. Prav tako lahko na strani najdete odgovore na najpogosteje zastavljena vprašanja o psihoterapiji.
Viri in literatura:
Povzeto po: https://www.mayoclinic.org/
