10 jasnih znakov, da potrebujete psihoterapijo

Psihoterapija

Psihoterapija Ljubljana, Maja Remic

10 jasnih znakov, da potrebujete psihoterapijo

 

Verjetno ste se že vprašali, če je psihoterapija nekaj, kar bi lahko pomagalo vam. Navajamo vam nekaj smernic, kdaj je psihoterapija primeren odgovor za vašo stisko.

  • Kadar težko regulirate svoja čustva

Normalno je, da v svojem življenju občutite celoten spekter čustev – tako veselje kot tudi žalost, jezo, strah in tesnobo. A je pomembno biti pozoren na to, kako pogosto občutite ta čustva in kako intenzivno jih občutite. Npr. povsem normalno je, da občasno lahko čutite depresivna občutja, a je razlika, če se ves čas počutite žalostnega, praznega in nezainteresiranega za vsakdanje življenjske aktivnosti, pri čemer bi morda že lahko govorili o depresiji.

 

  • Če menite, da v šoli ali službi niste tako učinkoviti, kot ste običajno lahko

Če se npr. soočate s pomanjkanjem interesa za svoje dela, s pogostejšimi napakami in nižjo produktivnostjo, kot ste je vajeni sicer, je to lahko znak duševne stiske, ki se odraža na delovnem področju. Duševne težave namreč lahko povzročijo slabšo pozornost, koncentracijo, spomin, energijo, in lahko vodijo v apatijo, ki črpa entuziazem in voljo do vašega dela.

 

  • Če opazite spremembe ali motnje v spanju in prehranjevanju

Duševne stiske imajo lahko pomemben vpliv na vaše spanje in apetit. Nekdo, ki občuti anksioznost, se lahko sooča z nespečnostjo, medtem, ko bi nekdo, ki trpi za depresijo, ves čas le spal. Podobno je s hrano. Posameznik, ki občuti tesnobo ali stres, se lahko zateka k prekomernemu hranjenju, medtem ko nekdo drug komaj kaj spravi vase.

 

  • Če težko vzdržujete in gradite odnose

Psihične stiske lahko vplivajo tudi na vaše odnose. Lahko se v odnosih npr. začnete umikati, ali pa se potegnete vase, lahko pa se preveč naslonite na osebo, ki ji zaupate in od katere bi potrebovali čustveno podporo.

 

  • Če ste doživeli travmatičen dogodek

Ljudje, ki so v svojem življenju doživeli in preživeli kakršnokoli zlorabo, nasilje ali pa enkratni travmatični dogodek (npr. prometna nesreča ipd.), lahko s psihoterapijo veliko pridobijo. V varnem in neobsojajočem okolju lahko posameznik raziskuje boleče izkušnje in doživljanja z nekom, ki je izkušen in ga ni treba »varovati« pred slišanim. Psihoterapevt lahko obenem pomaga razvijati nove načine razmišljanja in spoprijemanja s težo dogodkov. Prav tako lahko psihoterapevt predstavi določene tehnike in metode, ki veljajo za zelo učinkovite pri spoprijemanju s travmatičnimi dogodki. Ena takšnih metod v psihoterapiji je EMDR metoda (Eye Movement Desensitization Reprocessing).

 

  • Če ne uživate več v stvareh, pri katerih ste običajno uživali.

Ljudje, ki se soočajo s psihičnimi ali čustvenimi stiskami, se velikokrat počutijo ločene ali izključene iz življenja. Posledično lahko izgubijo interes za stvari ali aktivnosti, v katerih so prej uživali, pa naj bodo to hobiji ali pa druženje. Najpogostejši vzroki za zmanjšano zanimanje in za občutek notranje praznine so lahko depresija, žalovanje ali dolgotrajna zloraba ali zanemarjanje v času otroštva.

 

  • Če žalujete

Naj gre za ločitev, razhod ali pa izgubo ljubljene osebe – kakršnokoli žalovanje je lahko dolg in boleč proces, še posebej, če nimate nikogar, s komer bi lahko delili svoje občutja. Psihoterapija v procesu žalovanja zagotavlja varno in sočutno okolje, znotraj katerega posameznik lahko procesira izgubo skupaj z vsemi težkimi občutki, ki spadajo zraven.

 

  • Če je vaše fizično stanje doseglo dno

Psihične težave, kot so npr. stres, anksioznost in depresija imajo lahko tako direkten kot tudi indirekten vpliv na telesno zdravje. Direkten zato, ker psihološke stiske vplivajo na naš centralni živčni sistem, ki pa vpliva na vse ostale sisteme (endokrini, imunski, kardio vaskularni, cerebro vaskularni ipd.). Medtem, ko je posreden vpliv odgovoren za težave, kot so glavoboli, utrujenost, bolečine v mišicah, šibkejši imunski sistem, kronična vnetja ipd.).

 

  • Če se želite izboljšati, a ne veste kje in kako začeti

Psihoterapija vam lahko pomaga postati najboljša verzija sebe tako v odnosu s samim seboj kot tudi z drugimi. Lahko vam pomaga razvozlati in bolje razumeti zapletene medosebne situacije, v katerih ste se znašli. Izkušen terapevt vam lahko pomaga razumeti vašo vlogo v situaciji in kaj lahko storite drugače, da dosežete boljši rezultat. Poleg tega vam lahko tudi pomaga bolje razumeti stališča drugih, tako da se bolje zavedate svojega vpliva na druge. Z razumevanjem vašega vpliva na druge in tega, kako se ob vašem vedenju počutijo drugi, ste lahko bolj učinkoviti v vaših interakcijah.

 

  • Če se za spopadanje s stisko poslužujete spolnosti ali različnih substanc

Kadar je posameznik v duševni ali čustveni stiski ali pod stresom, se lahko zateče k aktivnostim, ki so na nek način nagrajujoče, nas zamotijo, nam pomagajo otopeti/ne-čutiti in so lahko celo destruktivne. Na kratek rok uporaba substanc posamezniku lahko pomaga olajšati stisko, nezaželene občutke, čustva, anksioznost, razdražljivost ali negativne misli,  a se je pomembno zavedati, da na daljši rok uporaba substanc vodi v zlorabo substanc in odvisnosti. Ključno je, da oseba v takšnem trenutku poišče strokovno pomoč.

 

Kaj pa sploh je psihoterapija, oz. psihoterapevtska pomoč?

Pomoč v resnici pomeni iti po MOČ – pomeni iti tja, kjer mi bodo pomagali, da ponovno najdem svojo lastno moč. V večini primerov sčasoma ponovno najdemo svoje ravnovesje, včasih pa za to potrebujemo nekaj pomoči.

 

 

Viri in literatura:

Povzeto po: https://www.forbes.com/sites/nomanazish/2019/09/20/10-sure-signs-you-need-to-see-a-therapist-and-how-to-find-the-right-one/?sh=6df51419501b, 7.11.2022

Zadnje objave 

Anksioznost ali tesnoba

Anksioznost ali tesnoba

 Anksioznost ali tesnoba – kaj je sploh to? Generalizirana anksiozna motnja (GAM) je po Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje (DSM-5, 2013) opredeljena kot pretiran strah in zaskrbljenost, ki traja več kot polovico dni v tednu, vsaj 6 mesecev....

Imam anksiozno motnjo?

Imam anksiozno motnjo?

Imam anksiozno motnjo? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se že napotili od doma, ko ste naenkrat mrzlično začeli razmišljati, če ste ugasnili likalnik, pečico ali izključili toaster? Trenutek za tem so vaši možgani že postali polni scenarijev. Pred očmi že lahko...